VALERIA MUNDA

Ko blago postane zgodba

Oblikovalka Valeria Munda v sodelovanju z Društvom Kreativna akademija vsak četrtek vodi ustvarjalni tečaj Kreiramo, šivamo. Namenjen je tako popolnim začetnikom kot tistim, ki že imajo nekaj znanja, vendar potrebujejo pomoč pri posameznih korakih. Zaradi majhnih skupin je delo prilagojeno vsakemu udeležencu – od prvih šivov in preprostih popravil do izdelave lastnega oblačila. Z Valerio Munda smo se pogovarjali o njeni osebni zgodbi, individualnem pristopu, kulturi oblačenja in dragocenosti znanja, ki nam omogoča, da oblačila ustvarjamo, popravljamo in jim podaljšujemo življenje.

Kako se je začela vaša osebna zgodba s šivanjem in kaj vas je spodbudilo, da ste svoje znanje začeli prenašati tudi na druge?

Oblikovanje in estetiko imam v genskem zapisu, imela pa sem tudi srečo, da je moja babica obvladala krojaške tehnike, saj je šivala za Tivadar, poznejši Varteks. Doslednost in občutek za obliko sta bila zato pri nas od nekdaj del vsakdana. Skoraj vsa moja oblačila so bila izdelana posebej zame, kar je močno zaznamovalo moj odnos do oblačenja.

Prenašanje znanja na druge se je zgodilo povsem spontano. Medtem ko smo vse bolj vpeti v konfekcijsko in poenoteno podobo, so ljudje začeli iskati izvirnost in načine, kako vsaj nekoliko izstopiti iz uniformiranosti ter slediti sebi in svojim potrebam.

Danes delam predvsem kot svetovalka v oblačenju in spodbujanju kulture oblačenja.

Katero oblačilo ali kreacija, ki ste jo izdelali, ima za vas posebno osebno oziroma čustveno vrednost in kakšna zgodba se skriva za njo?

Prva je plašč, ki sem ga v lastni kapsulni kolekciji naredila zase. Bordo barve iz umetnega usnja, njegova zgodba se ravnokar končuje v vreči za smeti, ki kar noče iz hiše. Sama prisegam na ponovno uporabo, tudi pri oblačilih, oziroma vsaj dolgo uporabo zato oblačila skrbno vzdržujem in nosim zelo dolgo. Tale plašček je na meni dobesedno razpadel, ne morem ga več popraviti, ker sama tkanina tega več ne prenese. To, kar hočem poudariti pa je, da je bil narejen pred vsaj 25 leti, v bordo barvi, slim kroja s klasičnimi detajli, in danes - je v trendu bordo, slim v kombinaciji oversize in seveda preigravanje s klasiko. Lahko si mislite koliko spominov in dobrega počutja je v njem. in druga je srajca iz grobega dalmatinskega bombažnega platna. Tudi zelo stara. Šla sem na dopust, samo z bančno kartico in najnujnejšimi stvarmi, približno za dva, tri dni, nakar se je dopust zavlekel in jaz nisem imela v kovčku skoraj ničesar. Torej sem šla na tržnico in kupila dva grobo vezena prta, pri domačinki, ki je oddajala apartma sem si izposodila šivalni stroj in na hitro naredila srajčno obleko. Meni se je takrat zdela čisto povprečna praktična poletna srajca za čez dan ob morju. Kasneje je iz tiste srajce nastala kolekcija, ki se je predstavljala na revijah in hranim jo še danes. Se razume, da je bilo tistega dopusta konec, ker sem morala ''odslužiti'' uporabo stroja in gospe narediti vsaj podobno, in njeni sosedi tudi, in …

 

Komu je namenjen ustvarjalni tečaj Kreiramo, šivamo? Se ga lahko udeležijo tudi popolni začetniki, ki še nikoli niso sedeli za šivalnim strojem?

Tečaj in delavnice, ki jih izvajamo v sodelovanju s Kreativno akademijo, so namenjeni vsem, ki se želijo naučiti tehnik in spretnosti šivanja – od manjših popravil do izdelave lastne kreacije, uporabne kot oblačilo. Stopnja predznanja ni pomembna. Pristop in način dela bomo prilagodili vsakemu posamezniku.

Kaj vaš individualni pristop pomeni v praksi in kako vsebino prilagodite različnemu znanju, željam in tempu udeležencev?

Individualni pristop se začne z omejenim številom udeležencev. V posameznem terminu niso nikoli več kot trije, s čimer zagotovimo natančno delo ter dovolj časa za vse podrobnosti.

Tempo in želje usklajujemo sproti. Včasih se pokaže nepričakovana nadarjenost, ki jo je treba spodbuditi, lahko pa se zgodi tudi, da kdo obupa ob izzivih, ki se pojavijo med ustvarjanjem. Takrat je toliko pomembneje, da se mu posvetimo in skupaj poiščemo rešitev.

Katera znanja bodo udeleženci pridobili – od spoznavanja šivalnega stroja in izbire blaga do uporabe krojev ter izdelave končnega izdelka?

Spoznali bodo vse našteto, vendar se najprej posvetimo njihovim željam in stopnji znanja. Lahko gre za krajšanje hlač ali pa za izdelavo lastne obleke za posebno priložnost. Na začetku določimo cilj in nato sledimo vsemu, kar naš manjši ali večji projekt zahteva.

Tečaj vključuje spoznavanje orodij in pripomočkov, risanje in prilagajanje krojev, pa tudi kakšno bližnjico do hitrejše izdelave. Naš skupni cilj je usvajanje novega znanja, poudarek pa bo tudi na razmišljanju o kulturi oblačenja v času, ko nam hitra moda narekuje odnos do lastne podobe in počutja. To je ena pomembnejših tem, ki jih vedno izpostavljam na svetovanjih, tečajih in delavnicah.

Ali lahko udeleženec pride s svojo zamislijo in jo ob vaši pomoči razvije od prve skice do uporabnega oblačila ali druge unikatne kreacije?

 

Seveda. Sama sem najprej oblikovalka, moje področje sta kreiranje in stiliranje, ob tem pa imam privilegij, da obvladam tako oblikovanje kot izdelavo.

Pogoj je le, da imajo udeleženci vsaj nekaj želje po razvijanju veščin šivanja in krojenja, pa tudi dovolj potrpežljivosti in vztrajnosti, ki ju zahtevata šivanje in oblikovanje. Temu po domače rečemo »zicleder«. Tu se vse začne in konča, saj brez vztrajnosti in zbranosti tudi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami ne morem predati znanja.

Kaj bodo udeleženci lahko izdelovali in kateri projekt bi priporočili nekomu, ki se s šivanjem srečuje prvič?

Zastavimo si cilj in mu sledimo ob upoštevanju vseh možnosti in želja. Nekdo, ki začenja povsem na začetku, seveda potrebuje več pozornosti, kar naš individualni pristop omogoča. Potrebni sta predvsem volja in natančnost – brez tega ni šivanja.

Kdor že ima nekaj predznanja, bo lahko nadaljeval tam, kjer ugotavlja, da ima vrzeli, ali pa bo usvojil samo določeno fazo oziroma način izdelave. Ljudje velikokrat obupajo, ker se izdelava zatakne na delu, za katerega jim zmanjka znanja ali ustreznega orodja. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da smo pri delu prilagodljivi in ne vztrajamo pri poenotenem učenju, ki bi vse udeležence vodilo do enakega, vnaprej določenega izdelka.

Kaj morajo udeleženci prinesti s seboj? Potrebujejo svoj šivalni stroj, blago in kroje ali bo del potrebne opreme in materiala na voljo na tečaju?

Zaželeno je, da prinesejo svoj šivalni stroj, saj ga bodo tako bolje spoznali in se navadili na delo z njim. S tem bomo prihranili čas, lažje pa bodo pozneje nadaljevali delo doma.

Materiale oziroma tkanine, iz katerih bodo izdelovali svoje izdelke, praviloma prinesejo s seboj, nekaj pa jih bo na voljo tudi pri nas. Prav tako imamo ravnila, likalnik, papir, lepila in druge pripomočke. Vse bo odvisno od individualnih želja in potreb.

Kaj ljudem po vaših izkušnjah pri šivanju povzroča največ strahu in kako jim pomagate premagati začetno negotovost ter začeti zaupati svojim rokam in zamislim?

Največ strahu običajno povzročata prvi pristop in nepoznavanje šivalnega stroja. S prakso in umirjenim tempom smo do zdaj uspešno pregnali še vsak tak strah.

Zaupanje v lastne sposobnosti se začne razvijati s prvim uspešno dokončanim projektom, ko nastane nekaj uporabnega, nosljivega in seveda lepega. Moja naloga je, da udeležence tudi z lastnimi kreacijami navdušim in jim pomagam pridobiti zaupanje v njihove sposobnosti.

Zakaj je znanje šivanja danes znova tako dragoceno – tudi z vidika popravljanja oblačil, ponovne uporabe tekstila, trajnosti in ustvarjanja lastnega sloga?

Včasih je skoraj vsaka ženska znala prišiti gumb, zakrpati kakšno malenkost in skrbeti za oblačila na način, ki bi mu danes rekli trajnosten. Življenjski ritem je bil počasnejši, predvsem pa je bil odnos do oblačil in tekstilij drugačen – bolj spoštljiv.

Znanje izdelovanja oblačil ter vzdrževanja in popravljanja tekstilij je pravzaprav del našega genskega zapisa. S prihodom hitro dostopnih, množično izdelanih izdelkov smo se mu izneverili. Namesto pranja ali popravila oblačilo pogosto preprosto zavržemo.

Hitra moda povzroča uniformiranost in spodbuja potrošnjo, obenem pa uničuje unikatnost posameznika. Sama sem ugotovila, da se veliko bolje počutim v starejših oblačilih, ki jih prilagodim novim modnim zahtevam. Takšna oblačila nosijo naš odtis in spomine ter izražajo našo osebnost. Oblačilo je tudi komunikacija, saj z njim sporočamo svoje počutje in odnos do okolice.

Odnos do oblačil in njihove potrošnje se počasi spreminja. Možnost, da nekaj ustvarimo, prilagodimo ali predelamo sami, ni le ekscentričnost, ki jo pogosto pripisujemo modi, temveč tudi majhen prispevek k boljšemu svetu – brez otroškega dela, podcenjene delovne sile in pretirane uniformiranosti ter z več skrbi za ohranjanje čistega naravnega okolja.

Kaj bi sporočili nekomu, ki si že dolgo želi naučiti šivati, vendar še vedno okleva, ker meni, da ni dovolj spreten, ustvarjalen ali potrpežljiv?

Nič čakati – kar veselo na delo! Rezultati pridejo z vajo. Treba je samo začeti ter poiskati prave vire in načine učenja, ki niso nujno le spletni vodiči. Iz iskrene radovednosti in želje se vedno razvijejo najboljši rezultati. Le pogumno se nam pridružite.

Tečaj Kreiramo, šivamo tako ne bo klasično skupinsko izobraževanje z enim izdelkom in enakim tempom za vse. Vsak udeleženec bo lahko razvijal svojo zamisel, odpravil vrzeli v znanju ali se prvič opogumil za delo s šivalnim strojem. Pod vodstvom Valerie Munda bodo ob četrtkih v prostorih Društva Kreativna akademija nastajali prvi šivi, uporabna popravila in unikatne kreacije – predvsem pa samozavest, da lahko z dovolj vztrajnosti zamisel iz glave prenesemo na papir, blago in nazadnje v svoje življenje.